Svetla deklica sedi v travi na kmetiji, kjer se zdi, da lahko utihne vse, da lahko spregovori njena intuicija. Z njo hodi že od malih nog in nekega dne ji reče: "Tvoja stara mama leži mrtva na tleh." Odrasli jo gledajo čudno, z nezaupanjem.

Odtujena je od sveta racionalnega, a intuicija v času njenega otroštva vedno znova utre pot do racionalnih odraslih in jim pokaže, da je točna, da je čista, da je prvinska. Deklica živi z mamo, ki je bolna in z očetom, ki se izgubi. Zdi se, da v svoji samoti še bolj pretanjeno sliši duhovno vodstvo, glasove vseh tistih, ki si želijo na Zemlji pomagati ljudem in jih postaviti v njihovo ravnovesje.

S svojimi zaznavami se je tako dotikala svoje mame in očeta. Želela si ju je ozdraviti, ju postaviti v njuno srce, da bi ona lahko bila otrok. Njena zgodba ni poetična, je pa močan temelj, da se je učila naslanjati nase, na prvinska vedenja in stara znanja, ki jih šepeta le duša.

Po zaključeni fakulteti in smrti mame se v njej prebudi močan glas, ki pravi, da je njen čas, da mora začeti delovati v smeri klica in namena svojega življenja. Odpre Energijski center MojChi, skoči v neznano, polna zaupanja in radosti, saj ve, da je vse, kar si želi, pomagati drugim.